Pred komaj dvema letoma je ministrica za oboroลพene sile Florence Parly formalizirala zaฤetek ลกtudijskega dela za gradnjo nove letalonosilke naj bi nadomestil Charlesa de Gaulla iz leta 2038.
Od takrat se je izloฤilo veliko informacij v zvezi s tem programom, ki naj bi bil, tako kot Charles de Gaulle, na jedrski pogon in dosegel 75.000 ton izpodriva, zlasti zato, da bi lahko implementiral nove 90-metrske elektromagnetne katapulte, potrebne za izstrelitev. novi lovec naslednje generacije iz programa FCAS, ki je sam veliko bolj impozanten kot Rafale M.
Kot je bilo predvideno, so se tudi stroลกki naฤrtovanja in izdelave ladje zelo poveฤali v primerjavi z 2 milijardama โฌ, kolikor je stala izgradnja ladje Charles de Gaulle v 90. letih.
Sprva je bila namreฤ nova letalonosilka ocenjena med 5 in 6 milijardami evrov, zdaj pa bi ลกlo za stroลกke naฤrtovanja in gradnje okoli 8 milijard evrov ali celo veฤ. In v kontekstu priprave naslednjega zakona o vojaลกkem programiranju 2024-3020, ki bo kljub temu opremljen s pribliลพno 400 milijardami โฌ, torej 100 milijard โฌ veฤ kot prejลกnji, ta stroลกek predstavlja problem ...
Pravzaprav, ne glede na to, ali gre za program letalonosilke nove generacije PANG, program bojnih letal 6. generacije FCAS, prihodnji program bojnih tankov MGCS, kot tudi Program jedrskih podmornic 3. generacije balistiฤnih raket SSBN3G bistvenega pomena za francosko odvraฤanje, vsi obljubljajo, da bodo ลกe posebej poลพreลกni v kreditih, do te mere, da bodo ovirali obnovo doloฤenih zmogljivosti vojske, kot v primeru teลพkih oklepnih sil ali topniลกtva dolgega dosega.
Dejstvo je, da se zdi, da je cilj FCAS, MGCS ali PANG vsak od teh programov razviti strojno opremo, ki je veliko veฤja in draลพja od tiste, ki jo bodo nadomestili, ne le zaradi poveฤanja tehnoloลกkih stroลกkov in inflacije, ampak tudi ampak tudi zaradi veliko viลกjih ambicij, ki pribliลพujejo francosko industrijsko obrambno proizvodnjo opremi, ki jo proizvajajo Zdruลพene drลพave, in se de facto odmikajo od tistega, kar je tradicionalno zagotavljalo operativni in komercialni uspeh francoske obrambne opreme od ลกestdesetih let prejลกnjega stoletja.
Dejansko, ฤe je Francija na zaฤetku ลกestdesetih let 4. stoletja namenjala veฤ kot 60 % svojega bruto domaฤega proizvoda svojim obrambnim prizadevanjem, si je francosko gospodarstvo komaj opomoglo od brazgotin druge svetovne vojne, kar je drลพavo prisililo v iznajdljivost pri oblikovanju visoko zmogljivosti in privlaฤno opremo, vendar veliko cenejลกi od ameriลกkih oboroลพitvenih sistemov, ki so se vsilili na trgu.
Tako je francoski proizvajalec letal Dassault Aviation zasnoval Mirage III, lovca prestreznika, ki je za polovico laลพji od impozantnega F-4 Phantom II, skoraj v vseh pogledih prekaลกa F-104, hkrati pa je bistveno cenejลกi od teh dveh naprav.
Hkrati je AMX na podlagi uspeha AMX-13 oblikoval 30-tonski srednji tank AMX-36, medtem ko so Zdruลพene drลพave proizvajale M-60 nad 52 tonami. Francoski letalonosilki Clemenceau in Foch pa sta na dolลพini 32.000 m komajda presegli 265 ton pri polni obremenitvi, kjer sta se ameriลกki Forrestals spogledovali z 80.000 tonami na 326 metrih dolลพine.
75% tega ฤlanka je ลกe treba prebrati,
Naroฤite se za dostop!
Les Klasiฤne naroฤnine zagotoviti dostop do
ฤlanke v polni razliฤici, In brez oglaลกevanja,
ลพe od 6,90 โฌ.
Naroฤanje na e-novice
Registrirajte se za Glasilo Meta-Defense prejeti
najnovejลกi modni ฤlanki dnevno ali tedensko
[โฆ] [โฆ]
[โฆ] Od takrat se je prefiltriralo veliko informacij o tem programu, ki naj bi bil, tako kot Charles de Gaulle, na jedrski pogon in bi dosegel 75.000 ton izpodriva, zlasti da bi lahko izvedli novo 90-metrsko elektromagnetni katapulti, potrebni za izstrelitev novega lovca naslednje generacije programa FCAS, ki je sam po sebi veliko bolj impozanten kot Rafale M. Zelo predvidljivo so se stroลกki zasnove in izdelave ladje zelo poveฤali v primerjavi z 2 milijardama EUR, kolikor je stala ladja Charles de Gaulle, zgrajena v devetdesetih letih prejลกnjega stoletja.Pravzaprav je bila nova letalonosilka prvotno ocenjena na med โฌ 90 in 5 milijard evrov, bi zdaj ลกlo za stroลกke naฤrtovanja in gradnje okoli 6 milijard evrov ali celo veฤ. In v kontekstu priprave naslednjega Zakona o vojaลกkem programiranju 8-2024, ki mu bo kljub temu namenjenih okrog 3020 milijard โฌ oziroma 400 milijard โฌ veฤ od prejลกnjega, ta stroลกek predstavlja problem... PREBERITE VEฤ. [โฆ]
[โฆ] Letalonosilke NG, FCAS, MGCS..: Je Francija ciljala previsoko? [โฆ]